Free Addenda eBooks & Flip Books
I) Poezija / Poetry / Poésie
Spodaj sta prosto dostopni dve deli-pesniški antologiji, ki ju je zasnovala, prevedla in uredila Taje Kramberger. Nastajali sta v intenzivnih letih Tajinih številnih prostovoljnih angažmajev v Sloveniji (2000-2014) - in ne bi mogli nikdar več nastati takšni, kakršni sta bili tedaj zastavljeni in izpeljani.
Prva antologija, Mi smo tisti, na katere smo čakali (2011), je izbor svetovne literature upora, vitalnosti in preživetja v avtoritarnih ali totalitarnih režimih, naj gre za desni ali levi ekstremizem, nastajala pa je vzporedno z debatami v Collegium artium (to je bil kulturni in prireditveni forum, ki ga je Taja Kramberger med 2007 in 2009 vodila na FHŠ UP-Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru v Sloveniji) in z zgodovinsko-antropološkimi seminarji kritičnega mišljenja in raziskav, ki jih je prav tako Taja K. (skupaj z Dragom Bracom Rotarjem) izvajala na FHŠ UP med 2004 in 2010. Gledano s perspektive po univerzitetni čistki, ki je izbruhnila na tej fakulteti med 2010 in 2012, so močne in lucidne osebne poetike pesnikov in pesnic v tej antologiji nekaterim izbrisanim univerzitetnim kadrom in študentom/študentkam v Kopru v najtežjih trenutkih nudile orodja za refleksijo in pokončno držo. A seveda le tistim, ki so izključevalno, medijsko in sodnijsko "norenje" zdržali. Žal se je večina oseb v politiziranem in visceralno antiintelektualnem okolju reintegriala v družbeno opresijo in zdrsnila v sokrivdo. Urednica in prevajalka morebiti danes tudi marsikatere pesnice in pesnika ne bi več vključila v svoj antološki izborm, a naj ta ostane tu takšen, kakršen je bil takrat. Dejstvo je, da je bilo merilo za izbor pesmi v nedvoumenem pesnikovem/pesničinem odmiku od vsakokratne sistemske politične opresije, ne glede na njeno politično orientacijo, ne pa kako "polifono" izmikanje konfrontaciji ali postulirani oz. samoatribuirani levičarski, desničarski, ekološki ali denimo seksualni atributi pesnika/pesnice. Vendar pa je obenem jasno, da znotraj politično tordirane dežele človek ne vidi povsem jasno dejanskega političnega spektra, še zlasti ne, če je njegova osnovna značilnost varanje. Kar se v Sloveniji imenuje levica (kar tako na splošno in brez programa, razen permanentne tihe in skrite opresije in izločanja drugače mislečih), velja v Franciji, kjer je levih orientacij seveda več, imajo program in druga drugo pretežno spoštujejo in diskutirajo med sabo (levice se razpenjajo od republikanske, prek univerzalistične, pa do centristične in skrajne levice), za skrajno (sektaško in razbijaško) levico. In še huje je: kar je v Franciji dokaj prepoznavna skrajna levica, imajo arogantni tribuni slovenske levice za center (njihova očala so torej dvakrat kratkovidna in zunaj demokratičnih razmejitev!), kar pomeni, da je slovenska levica ultra skrajna, ne le skrajna. To pa pomeni, da v Sloveniji dejansko ni levice in zaradi tega "tunelskega vida" domala nihče ne ve, kaj to sploh je.
Kakorkoli že, naj mimogrede omenim le še to, da je bila antologija na JAK prijavljena za subvencijo (2010 ali 2011) in je ni prejela, češ da "ne gre za pesmi upora."
Druga antologija, Là, sous le figuier, près de l'olivier (pripravljeno na objavo 2014; naslovni verz je iz pesmi Maruše Krese) je verjetno še za korak drznejši in - v retrospekciji - absurdnejši projekt Taje Kramberger. Že na poti v francoski eksil in v francoskem eksilu (2012-2014) je selektorica, prevajalka (skupaj z Dragom Bracom Rotarjem) in urednica še vedno skušala odpirati mednarodni prostor za slovenske literarne kolegice in kolege, ne da bi takoj dojela, da bo to njeno delo v spremenjenem, zanjo negativnem kontekstu večplastno uporabljeno proti njej kot disidentki, ki je poslej dvakrat odrezana od "varovanega" domovinskega korpusa (prvič z degradacijo, drugič z eksilom). Rezultat je bil precej krut: nekaj pesnikov in pesnic iz antologije je izkoristilo možnost pospešene "izdaje" (prevare, klevete, kraje prevoda ipd.) za lastni karierni skok v notranjeslovenskem okolju, za tuje štipendije in osebno promocijo. Obrekovati in se ograditi od disidenta/disidentke je (v totalitarizmu) dobro znana oportunistična formula za hiter uspeh, poteka pa prek execratio hominis sacri, izvrženja oz. izključenja degradiranega človeka iz svoje okolice. Ker je ta okolica v Sloveniji dobesedno sprijeta in mikronski, je na dlani tudi izključitev iz celotne družbe. Tako je v novih okoliščinah eksila pozitivno in z veseljem zastavljeno delo, ki naj bi urednici in slovenskim pesnikom in pesnicam pomenilo odprtje vrat v francosko literarno polje (vsi udeleženci in udeleženke antologije, naj ostane tu zapisano, so Taji takoj in brez pomislekov dali pisni pristanek za odstop avtorskih pravic za objavo njenih francoskih prevodov), prek diaboličnih spletk, neverjetnih laži in neslutenih obratov postalo nepojmljiva nadloga za Tajo in Bracota, zato sta leta 2014 - po prostaškem obnašanju nekega francoskega "levičarskega" probalkanskega založnika in z njim očitno tesno povezanih slovenskih prismod - opustila misel o objavi te antologije. Delo ima sicer več posebnosti in ruši več tabujev, ki nemara niso navzoči le v Sloveniji, ampak parcialno tudi v Franciji in drugih državah.
Tule je nekaj parametrov njegove zastavitve iz 2010/2011: razmerje pesnic in pesnikov je 50:50, izbrani so tudi zamejski, "deloma" slovenski pesniki/pesnice (odtod podnaslov) in izbor namerno ne ponavlja skoraj vedno identičnih "posvečenih" izborov kakih petih ali šestih imen elitnikov, ampak ostaja na argumentacijski osi samosvoje perspektive urednice in pesnice, ki je v tem, da si ob širšem izboru prevodov bralci in bralke lahko sami ustvarijo podobo o tem, kdo se jim zdi dober pesnik/pesnica. Poleg tega je slikarka Alenka Koderman vsakemu sodelujočemu zavzeto in tenkočutno, na podlagi branj njegovih pesmi, dodala likovno podobo.
"Veliko ljudi sem vpletla v ta projekt", pravi Taja Kramberger, "a zaradi Alenke in še dveh ali treh sodelujočih v antologiji, ki niso kimavci oblasti, ampak utiralci lastne poti, se mi danes ta objava zdi še zmerom validno dejanje. Vendar pa z Bracom te antologije drugje kakor na tej spletni strani promovirala ne bova. Pesnice in pesnike, ki so v njej in utegnejo antologijo poslej kje navesti, pa le opominjava, da morajo, če se želijo izogniti mednarodnemu sporu, delo in prevajalca navajati korektno in dosledno.
Iz zapisanega in zapletenega sledi, da sta se pobudnika obeh projektov po desetletju življenja v Franciji odločila antologiji postaviti v javnost prek spleta, in sicer brezplačno. Pri svetovni poeziji upora, ki je deloma nastajala v divjih razmerah univerzitetne čistke, tukaj naprošata vse pesnice in pesnike prevedenih pesmi za razumevanje glede avtorskih pravic, ki jih sredi barbarskega divjanja in zaradi okoliščin eksila nista ali nismo utegnili pridobiti. Vednar pa z antologijo tudi nihče ni imel in ne bo imel nobenega neposrednega dobička, razen simbolnega in morebiti emocionalnega. Če sva na izgubi le midva, ki sva v življenju ure, mesece, leta vložila v neplačano delo in promocije drugih, naj bo! Tudi izgube imajo svoje pozitivne strani, a poznajo jih le tisti, ki so se v takšne projekte podali.
Na kratko: z antologijama sva torej nekoč imela, zdaj pa nimava več pravega veselja, morda ga bo našel kdo drug, kak mlajši slovenski ali francoski bralec ali pač bralka.
In to je tudi zadnji razlog te brezplačne objave.
- Two poetry anthologies: (2010-2014):
Spodaj sta prosto dostopni dve deli-pesniški antologiji, ki ju je zasnovala, prevedla in uredila Taje Kramberger. Nastajali sta v intenzivnih letih Tajinih številnih prostovoljnih angažmajev v Sloveniji (2000-2014) - in ne bi mogli nikdar več nastati takšni, kakršni sta bili tedaj zastavljeni in izpeljani.
Prva antologija, Mi smo tisti, na katere smo čakali (2011), je izbor svetovne literature upora, vitalnosti in preživetja v avtoritarnih ali totalitarnih režimih, naj gre za desni ali levi ekstremizem, nastajala pa je vzporedno z debatami v Collegium artium (to je bil kulturni in prireditveni forum, ki ga je Taja Kramberger med 2007 in 2009 vodila na FHŠ UP-Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru v Sloveniji) in z zgodovinsko-antropološkimi seminarji kritičnega mišljenja in raziskav, ki jih je prav tako Taja K. (skupaj z Dragom Bracom Rotarjem) izvajala na FHŠ UP med 2004 in 2010. Gledano s perspektive po univerzitetni čistki, ki je izbruhnila na tej fakulteti med 2010 in 2012, so močne in lucidne osebne poetike pesnikov in pesnic v tej antologiji nekaterim izbrisanim univerzitetnim kadrom in študentom/študentkam v Kopru v najtežjih trenutkih nudile orodja za refleksijo in pokončno držo. A seveda le tistim, ki so izključevalno, medijsko in sodnijsko "norenje" zdržali. Žal se je večina oseb v politiziranem in visceralno antiintelektualnem okolju reintegriala v družbeno opresijo in zdrsnila v sokrivdo. Urednica in prevajalka morebiti danes tudi marsikatere pesnice in pesnika ne bi več vključila v svoj antološki izborm, a naj ta ostane tu takšen, kakršen je bil takrat. Dejstvo je, da je bilo merilo za izbor pesmi v nedvoumenem pesnikovem/pesničinem odmiku od vsakokratne sistemske politične opresije, ne glede na njeno politično orientacijo, ne pa kako "polifono" izmikanje konfrontaciji ali postulirani oz. samoatribuirani levičarski, desničarski, ekološki ali denimo seksualni atributi pesnika/pesnice. Vendar pa je obenem jasno, da znotraj politično tordirane dežele človek ne vidi povsem jasno dejanskega političnega spektra, še zlasti ne, če je njegova osnovna značilnost varanje. Kar se v Sloveniji imenuje levica (kar tako na splošno in brez programa, razen permanentne tihe in skrite opresije in izločanja drugače mislečih), velja v Franciji, kjer je levih orientacij seveda več, imajo program in druga drugo pretežno spoštujejo in diskutirajo med sabo (levice se razpenjajo od republikanske, prek univerzalistične, pa do centristične in skrajne levice), za skrajno (sektaško in razbijaško) levico. In še huje je: kar je v Franciji dokaj prepoznavna skrajna levica, imajo arogantni tribuni slovenske levice za center (njihova očala so torej dvakrat kratkovidna in zunaj demokratičnih razmejitev!), kar pomeni, da je slovenska levica ultra skrajna, ne le skrajna. To pa pomeni, da v Sloveniji dejansko ni levice in zaradi tega "tunelskega vida" domala nihče ne ve, kaj to sploh je.
Kakorkoli že, naj mimogrede omenim le še to, da je bila antologija na JAK prijavljena za subvencijo (2010 ali 2011) in je ni prejela, češ da "ne gre za pesmi upora."
Druga antologija, Là, sous le figuier, près de l'olivier (pripravljeno na objavo 2014; naslovni verz je iz pesmi Maruše Krese) je verjetno še za korak drznejši in - v retrospekciji - absurdnejši projekt Taje Kramberger. Že na poti v francoski eksil in v francoskem eksilu (2012-2014) je selektorica, prevajalka (skupaj z Dragom Bracom Rotarjem) in urednica še vedno skušala odpirati mednarodni prostor za slovenske literarne kolegice in kolege, ne da bi takoj dojela, da bo to njeno delo v spremenjenem, zanjo negativnem kontekstu večplastno uporabljeno proti njej kot disidentki, ki je poslej dvakrat odrezana od "varovanega" domovinskega korpusa (prvič z degradacijo, drugič z eksilom). Rezultat je bil precej krut: nekaj pesnikov in pesnic iz antologije je izkoristilo možnost pospešene "izdaje" (prevare, klevete, kraje prevoda ipd.) za lastni karierni skok v notranjeslovenskem okolju, za tuje štipendije in osebno promocijo. Obrekovati in se ograditi od disidenta/disidentke je (v totalitarizmu) dobro znana oportunistična formula za hiter uspeh, poteka pa prek execratio hominis sacri, izvrženja oz. izključenja degradiranega človeka iz svoje okolice. Ker je ta okolica v Sloveniji dobesedno sprijeta in mikronski, je na dlani tudi izključitev iz celotne družbe. Tako je v novih okoliščinah eksila pozitivno in z veseljem zastavljeno delo, ki naj bi urednici in slovenskim pesnikom in pesnicam pomenilo odprtje vrat v francosko literarno polje (vsi udeleženci in udeleženke antologije, naj ostane tu zapisano, so Taji takoj in brez pomislekov dali pisni pristanek za odstop avtorskih pravic za objavo njenih francoskih prevodov), prek diaboličnih spletk, neverjetnih laži in neslutenih obratov postalo nepojmljiva nadloga za Tajo in Bracota, zato sta leta 2014 - po prostaškem obnašanju nekega francoskega "levičarskega" probalkanskega založnika in z njim očitno tesno povezanih slovenskih prismod - opustila misel o objavi te antologije. Delo ima sicer več posebnosti in ruši več tabujev, ki nemara niso navzoči le v Sloveniji, ampak parcialno tudi v Franciji in drugih državah.
Tule je nekaj parametrov njegove zastavitve iz 2010/2011: razmerje pesnic in pesnikov je 50:50, izbrani so tudi zamejski, "deloma" slovenski pesniki/pesnice (odtod podnaslov) in izbor namerno ne ponavlja skoraj vedno identičnih "posvečenih" izborov kakih petih ali šestih imen elitnikov, ampak ostaja na argumentacijski osi samosvoje perspektive urednice in pesnice, ki je v tem, da si ob širšem izboru prevodov bralci in bralke lahko sami ustvarijo podobo o tem, kdo se jim zdi dober pesnik/pesnica. Poleg tega je slikarka Alenka Koderman vsakemu sodelujočemu zavzeto in tenkočutno, na podlagi branj njegovih pesmi, dodala likovno podobo.
"Veliko ljudi sem vpletla v ta projekt", pravi Taja Kramberger, "a zaradi Alenke in še dveh ali treh sodelujočih v antologiji, ki niso kimavci oblasti, ampak utiralci lastne poti, se mi danes ta objava zdi še zmerom validno dejanje. Vendar pa z Bracom te antologije drugje kakor na tej spletni strani promovirala ne bova. Pesnice in pesnike, ki so v njej in utegnejo antologijo poslej kje navesti, pa le opominjava, da morajo, če se želijo izogniti mednarodnemu sporu, delo in prevajalca navajati korektno in dosledno.
Iz zapisanega in zapletenega sledi, da sta se pobudnika obeh projektov po desetletju življenja v Franciji odločila antologiji postaviti v javnost prek spleta, in sicer brezplačno. Pri svetovni poeziji upora, ki je deloma nastajala v divjih razmerah univerzitetne čistke, tukaj naprošata vse pesnice in pesnike prevedenih pesmi za razumevanje glede avtorskih pravic, ki jih sredi barbarskega divjanja in zaradi okoliščin eksila nista ali nismo utegnili pridobiti. Vednar pa z antologijo tudi nihče ni imel in ne bo imel nobenega neposrednega dobička, razen simbolnega in morebiti emocionalnega. Če sva na izgubi le midva, ki sva v življenju ure, mesece, leta vložila v neplačano delo in promocije drugih, naj bo! Tudi izgube imajo svoje pozitivne strani, a poznajo jih le tisti, ki so se v takšne projekte podali.
Na kratko: z antologijama sva torej nekoč imela, zdaj pa nimava več pravega veselja, morda ga bo našel kdo drug, kak mlajši slovenski ali francoski bralec ali pač bralka.
In to je tudi zadnji razlog te brezplačne objave.
- Two short poetry flip books from the time of the Russian invasion of Ukraine: (February–March 2022):
|
|
I) Družbene znanosti in humanistika / Human and social sciences /
Sciences humaines et sociales
Sciences humaines et sociales
SLO: Trilogija del o Aferi Dreyfus, ki so jo pod mentorstvom Taje Kramberger in Draga Braca Rotarja preučevali študentje in študentke na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru med leti 2007 in 2009. Dodiplomski raziskovalni seminar je bil prava uspešnica; iz njega je poleg nepozabnega druženja profesorjev in študentov ob skupnem intelektualnem delu in odličnih diskusijah izšla še vrsta diplomskih nalog, pa tudi obsežna razstava, ki je bila med 2009 in 2012 - ko je bila Taja v čistki že izrinjena z univerze, Braco pa tik pred tem, da univerzo z indignacijo zapusti - postavljena štirikrat (dvakrat v Kopru, nato v Trstu v Italiji, v Mariboru in v Murski Soboti). Spodnji trije volumni oblikujejo celoto omenjenega projekta: v prvem so študentski članki (vsak ima povzetek slovenščini, angleščini in francoščini) in Tajina spremna beseda, v drugem so plakati razstave in nekaj medijskih odzivov nanjo, v tretjem pa prevodi nekaterih besedil dreyfusarjev, dreyfusistov in antidreyfusarjev. Dodanih je še nekaj drugih gradiv, ki so nastajala vzporedno s projektom odkrivanja generičnih in partikularnih vzrokov družbenega izrivanja in antisemitizma v Franciji, Sloveniji, Trstu (Italiji) in Srednji Evropi.
FR : Une trilogie d'ouvrages sur l'affaire Dreyfus, étudiée par les étudiants et étudiantes de la Faculté des sciences humaines de l'Université de Primorska à Koper entre 2007 et 2009, sous la direction de Taja Kramberger et Drago Braco Rotar. Ce séminaire de recherche de premier cycle a été un véritable succès ; outre les moments inoubliables de convivialité entre professeurs et étudiants autour d’un travail intellectuel partagé et d’excellentes discussions, il a donné lieu à une série de mémoires de fin d’études, ainsi qu’à une vaste exposition qui, entre 2009 et 2012 – alors que Taja avait déjà été évincée de l’université lors d’une purge, et Braco sur le point de quitter l’université avec indignation – a été organisée à quatre reprises (deux fois à Koper, puis à Trieste en Italie, à Maribor et à Murska Sobota). Les trois volumes ci-dessous constituent l’ensemble du projet mentionné : le premier contient des articles d’étudiants (chacun accompagné d’un résumé en slovène, en anglais et en français) ainsi qu’une préface de Taja ; le deuxième rassemble les affiches de l’exposition et quelques réactions des médias à celle-ci ; le troisième propose des traductions de certains textes des dreyfusards, des dreyfusistes et des antidreyfusards. S’y ajoutent quelques autres documents, élaborés parallèlement au projet visant à mettre en lumière les causes génériques et particulières de l’exclusion sociale et de l’antisémitisme en France, en Slovénie, à Trieste (Italie) et en Europe centrale.
ENGL: A trilogy of works on the Dreyfus Affair, which was studied by students at the Faculty of Humanities of the University of Primorska in Koper between 2007 and 2009 under the guidance of Taja Kramberger and Drago Braco Rotar. The undergraduate research seminar was a resounding success; in addition to unforgettable gatherings of professors and students engaged in shared intellectual work and excellent discussions, it resulted in a series of theses, as well as an extensive exhibition that ran from 2009 to 2012—by which time Taja had already been ousted from the university in a purge, and Braco was on the verge of leaving the university in indignation—was held four times (twice in Koper, then in Trieste, Italy, in Maribor, and in Murska Sobota). The three volumes below comprise the entirety of the aforementioned project: the first contains student articles (each with an abstract in Slovenian, English, and French) and Taja’s foreword; the second contains the exhibition posters and some media responses to it; and the third contains translations of certain texts by Dreyfusards, Dreyfusists, and anti-Dreyfusards. Several other materials have also been added, which were created in parallel with the project to uncover the generic and particular causes of social exclusion and anti-Semitism in France, Slovenia, Trieste (Italy), and Central Europe.
FR : Une trilogie d'ouvrages sur l'affaire Dreyfus, étudiée par les étudiants et étudiantes de la Faculté des sciences humaines de l'Université de Primorska à Koper entre 2007 et 2009, sous la direction de Taja Kramberger et Drago Braco Rotar. Ce séminaire de recherche de premier cycle a été un véritable succès ; outre les moments inoubliables de convivialité entre professeurs et étudiants autour d’un travail intellectuel partagé et d’excellentes discussions, il a donné lieu à une série de mémoires de fin d’études, ainsi qu’à une vaste exposition qui, entre 2009 et 2012 – alors que Taja avait déjà été évincée de l’université lors d’une purge, et Braco sur le point de quitter l’université avec indignation – a été organisée à quatre reprises (deux fois à Koper, puis à Trieste en Italie, à Maribor et à Murska Sobota). Les trois volumes ci-dessous constituent l’ensemble du projet mentionné : le premier contient des articles d’étudiants (chacun accompagné d’un résumé en slovène, en anglais et en français) ainsi qu’une préface de Taja ; le deuxième rassemble les affiches de l’exposition et quelques réactions des médias à celle-ci ; le troisième propose des traductions de certains textes des dreyfusards, des dreyfusistes et des antidreyfusards. S’y ajoutent quelques autres documents, élaborés parallèlement au projet visant à mettre en lumière les causes génériques et particulières de l’exclusion sociale et de l’antisémitisme en France, en Slovénie, à Trieste (Italie) et en Europe centrale.
ENGL: A trilogy of works on the Dreyfus Affair, which was studied by students at the Faculty of Humanities of the University of Primorska in Koper between 2007 and 2009 under the guidance of Taja Kramberger and Drago Braco Rotar. The undergraduate research seminar was a resounding success; in addition to unforgettable gatherings of professors and students engaged in shared intellectual work and excellent discussions, it resulted in a series of theses, as well as an extensive exhibition that ran from 2009 to 2012—by which time Taja had already been ousted from the university in a purge, and Braco was on the verge of leaving the university in indignation—was held four times (twice in Koper, then in Trieste, Italy, in Maribor, and in Murska Sobota). The three volumes below comprise the entirety of the aforementioned project: the first contains student articles (each with an abstract in Slovenian, English, and French) and Taja’s foreword; the second contains the exhibition posters and some media responses to it; and the third contains translations of certain texts by Dreyfusards, Dreyfusists, and anti-Dreyfusards. Several other materials have also been added, which were created in parallel with the project to uncover the generic and particular causes of social exclusion and anti-Semitism in France, Slovenia, Trieste (Italy), and Central Europe.
|
|
|
Site Links |
|
|
|
© Addenda, Taja Kramberger & Drago Braco Rotar, 2010-2026
Site powered by Weebly. Managed by FreeLogoServices.com
Site powered by Weebly. Managed by FreeLogoServices.com